EDVARD RAVNIKAR

UVOD

Slika 1: Edvard Ravnikar, 1961, portret

Arhitekturni razvoj na Slovenskem se je v skoraj natanko sto letih zgoščeval ob treh osrednjih osebnostih, pionirjih in svojevrstnih, izvirnih interpretih modernega: ob Maksu Fabianija, Jožeta Plečniku do Edvarda Ravnikarja. Njihovo ključno delovišče, simbolna točka, kjer je vsak želel doseči največ in vzpostaviti svoja delovna načela in estetske poglede z daljnosežnimi posledicami in učinkovanjem, pa je bila Ljubljana, slovenska prestolnica. Ravnikarju je bilo namenjeno, da je v Ljubljani med vsemi deloval najdlje. Mu pa po vojni, navkljub resnično številnim, zaporednim in vztrajnim pobudam, ni uspelo v celoti obvladati obsežnejših predelov  mestnega urbanizma, kot se je posrečilo njegovima predhodnikoma. Pri Ravnikarju gre za  neposredno nasledstvo, tako v mestu kot v šoli. Mišljena je kontinuiteta mišljenja šole, a gre za neizprosno generacijsko ločnico, ki pomeni hkrati ločnico med Plečnikovim, s klasično formo in s posebno ustvarjalno mentaliteto zastrtim modernizmom in Ravnikarjevo  sodobno, vendar izvirno različico funkcionalizma.

ŽIVLJENJEPIS

Edvard Ravnikar se je rodil leta 1907, umrl pa leta 1993. Velja za najvidnejšega Plečnikovega učenca. Med letoma 1938 in 1939 se je krajši čas izpopolnjeval pri Le Corbusierju in bil tudi njegov sodelavec pri pripravi načrtov za Alžir. Med letoma 1946 in 1980 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Ravnikarjeva arhitektura je neobičajna avtorska sinteza, ki je črpal iz Plečnikovega lokalno obarvanega klasicizma, Le Corbusierjevega brutalizma in ljudske arhitekture, pa tudi antičnih in drugih vzorov, od Skandinavije do Japonske.

DELA

Prva pomembnejša zgradba, ki jo je načrtoval samostojno, je bila kostnica padlim med prvo svetovno vojno na Žalah v Ljubljani. Izvirne prvine načrtovanja je še bolj pokazal pri izjemni konceptni in izvedbeni rešitvi, Moderni galeriji v Ljubljani. Izidor Cankar je načrte zanjo najprej iskal pri Plečniku, kasneje je delo zaupal Ravnikarju, ki si je zato nakopal tudi Plečnikovo zamero.

Za njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani velja urbanistično in arhitekturno celostno zasnovani kompleks Trga revolucije v Ljubljani, zasnovan leta 1960. Ravnikar je s svojo zamislijo zmagal na natečaju in za tem, skupaj s sodelavci, urejal celoto in posamezne objekte vse do leta 1982. Kompleks obsega ploščadi in različno visoke ter različno oblikovane stavbe: tlorisno tristrani stolpnici TR2 (Ljubljanska banka) in TR3 (nekdaj Iskra) v osi simbolnih ljubljanskih vrat, blagovnico Maximarket ob vzhodnem robu in kulturni ter kongresni center Cankarjev dom, ki je bil dokončan leta 1982. Ob robu trga stoji še Spomenik revoluciji, v severnem pročelju pa obstoječi parlament.

Slika 2: Edvard Ravnikar, 1982, Trg Revolucije v Ljubljani

Slika 3: Edvard Ravnikar,70. leta, Risba trga Republike

Drugo pomembno Ravnikarjevo delo, zlasti s področja urbanizma, je Nova Gorica. Mesto je bilo zgrajeno po II. svetovni vojni kot samostojno mesto na robu starega mesta Gorica, ki je po določitvi nove državne meje ostalo v Italiji. Urbanistični načrt mesta je zasnovan kot mreža, ki so jo pričeli graditi leta 1947. Ravnikarjev urbanistični načrt nikoli ni bil izveden v celotnem obsegu.

Spominsko pokopališče arhitekta Edvarda Ravnikarja na otoku Rabu leta 1953, je morda njegovo najbolj lirično in večni arhitekturi posvečeno delo. Nastalo je kot poetični opomin na strahote druge svetovne vojne.
Znane zgradbe in ureditve, ki jih je zasnoval Ravnikar, so tudi:  palača Mestne občine Kranj (OLO Kranj), grobišče talcev v Begunjah in posebej zanimivo grobišče v Dragi. Njegovo delo sta stanovanjski kompleks Ferantov vrt (1975) ter zgradba časnika Dnevnik in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, vse v Ljubljani. Več objektov je postavil tudi v Kranju (banka, Hotel Creina, Veleblagovnica Globus). Ravnikar je oblikoval tudi opremo za knjige, plakate in druge izdelke.

Slika 4: Edvard Ravnikar, 1953, Spominsko pokopališče na Rabu

Slovenski modernizem

Ravnikar in njegovi študentje so prevzeli ključne naloge pri povojni prenovi in obnovi v socialistični Sloveniji in širši v Jugoslaviji. Slovenska moderna arhitektura, ki je nastala v tem času, je prepoznavna po razumni uporabi materialov, premišljeni tlorisni organizaciji in posebnih detajlih pri oblogah površin in spajanju konstrukcij. Arhitekti so bili po eni strani prisiljeni izumljati novosti zaradi pomanjkanja gotovih gradbenih izdelkov, po drugi strani pa so pomenili nadaljevanje obrtništva, ki ga je v šolo vpeljal Plečnik. Najvidnejši Ravnikarjevi študentje, ki so ustvarjali arhitekturo tega obdobja, so arhitekti: Savin Sever, Oton Jugovec, Milan Mihelič, Miloš Bonča, Grega Košak, Stanko Kristl in Ilija Arnautović. Ravnikar je oblikoval tudi znak Osvobodilne fronte slovenskega naroda.

Slika 5: Edvard Ravnikar, Čas neznan, Risba Moderne galerije

ZAKLJUČEK

Arhitekt je postavil temelje slovenskemu modernizmu in vse do konca svojega življenja je usmerjal razvoj slovenske arhitekture. Edvarda Ravnikarja je vključeval tudi v urbane arhitekture načrtoval kot npr. V Novi gorici.

ANGLEŠKI POVZETEK

The architect laid the foundations of Slovenian modernism and all the rest of his life to steer the development of Slovenian architecture. Edvard Ravnikar is interesting because of his contribution to urban architecture, which was very  organized, for example, in Nova Gorica.

VIRI:

Slikovni viri
Slika 1:
Gal, Jože. 1961. Edvard Ravnikar[slika].[citirano: 21.1.2015; 8.08].  <https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/be/Edvard_Ravnikar_1961.jpg>
(PD)
Slika 2:
Simčič, Denis. 2014. Trg Revolucije v Ljubljani [slika]. [citirano: 21.11.2016, 9.27]. <https://static1.squarespace.com/static/535ad5b2e4b04f774f786668/t/543eb60ee4b091238f242b3c/1413395990698/>
(CC BY)
Slika 3:
Ravnikar, Edvard. 2013. Risba Trga revolucije v Ljubljani. Pogledi.si, MED UTOPIJO IN STVARNOSTJO. [slika]. [citirano: 21.1.2015, 8.18], <http://www.pogledi.si/kritike/med-utopijo-stvarnostjo>
(CC BY-NC)
Slika 4:
Spominsko pokopališče na Rabu, Narodna Galerija, Arhitekt Edvard Ravnikar, 2005, [slika]. [citirano:21.1..2015, 8.30], <http://www.ng-slo.si/si/razstave/razstava/arhitekt-edvard-ravnikar?id=1353>(C)
Slika 5:
Risba Moderne galerije, RTV SLO, Eden zadnjih univerzalnih arhitektov pri nas, 2008,[citirano: 21.1.2015, 8.36] , <https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/eden-zadnjih-univerzalnih-arhitektov-pri-nas/155638> (CC BY)
Pisni Viri
Wikipedija 2016.[besedilo]. [6.1.2016]
<https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Ravnikar>
(PB)

Avtorji:

Jaša Belušič, 2014-15
Tim Kralj, 2015-16
Uršula Jušič, 2016-17
Patricija Pirc, 2018-19

*Opomba: Slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana in so bila predhodno označena z avtorsko pravico Copyright (C) so v tej nalogi (spletni objavi) uporabljene zgolj za izobraževalni namen.